<< Lactifluus bertillonii, plišasti mlečnik | Gobe | Lactifluus oedematopus, debelobetni mlečnik >>
Lactífluus glaucéscens (Crossl.) Verbeken (2012)
Rod: Lactifluus - mlečniki
ZNAČILNOST: ker skoraj v celoti bela goba na ranjenih mestih in mestih dotika zeleni, je po tem imenovana, njen mleček je bel in na zraku kmalu postane olivno do modro zelenkast, posušen pa sivo zelenkast.
KLOBUK: 5-12(15) cm, sprva polkroglast in s spodvihanim robom, pozneje izbočen in na osredju udrt ter z navzdol usmerjenim robom, končno ploščat in na osredju lijasto udrt, sprva kredasto bel, pozneje okrasto lisast, na dotik postane zelenkast oz. modro zelenkast, suh, mehak.
TROSOVNICA: lističi so sprva beli, pozneje bledo okrasto rumenkasti, gosti, pri starih opazne rjaste lise.
BET: do 10 cm visok, do 2 cm debel, valjast, gladek, bel, ima rjaste lise, v dnišču priostren.
MESO: belo, pekočega in nekoliko trpkega okusa, prijetnega vonja, mleček je sprva bel in kmalu postane olivno zelen ali modro zelen ter pekoč.
TROSI: 7-8.5 x 6-7 μm, skoraj kroglasti do elipsoidni, fino bradavičasti in mrežasti, trosni prah je bel.
RASTIŠČE: raste v listnatih in iglastih gozdovih, pod hrasti, bukvami, bori in smrekami, posamič ali v majhnih skupinah, poleti in jeseni.
Čas rasti: -VI-VII-VIII-IX-
UPORABNOST: užitna, zaradi pekočega okusa primerna bolj kot začimba ali dodatek k jedem.
PODOBNE VRSTE:
Foto: www.mushroomexpert.com
SINONIMI: Lactarius glaucescens Crossl. (1900), Lactarius piperatus var. glaucescens (Crossl.) Hesler & A.H. Sm. (1979)
Priprava opisa: Miro Šerod
Lactarius glaucescens, zeleneca mlecnica
Strani, ki se vežejo na to stran:
Uživanje napačno določenih gob je lahko smrtno nevarno!
Gobarsko društvo "Lisička", Maribor ne odgovarja zaradi napačne, pomanjkljive ali zmotne določitve posamezne gobe!
SGS2020: 1577
